Špinača

Kot otrok je nisem posebno marala, pravzaprav jo nisem hotela niti poizkusiti. V to sem bila primorana, ko so mi pri šolskem kosilu dali hrenovko v špinačo. Za tiste čase je še bila hrenovka zakon. Od takrat naprej je zame zakon špinača.

Za 4 osebe potrebujemo:

• Špinačo – cca ¾ kg

• Moko – cca 3 dag (2 zvrhani žlici)

• Olje – 5 dag (5 žlic)

• Česen – vsaj 3 stroke

• Mleko – za zalivanje (količina je odvisna od tega, kakšno gostoto špinače bi radi)

• Sol, poper

Špinačo najprej operemo in jo damo kuhat v vrelo vodo. Kuhamo jo cca 5 minut, nato jo odcedimo. Ko se malo ohladi, jo zelo drobno sesekljamo.

Medtem časom pripravimo prežganje. Na ne preveč vroče olje damo sesekljan česen, takoj ko zadiši, dodamo še moko in na malem ognju pražimo le malo časa. Dodamo sesekljano špinačo in ob stalnem mešanju, postopoma zalivamo z mlekom (nekateri zalivajo z vodo ali juho), da dobimo takšno gostoto, ki nam odgovarja. Solimo in malo popopramo. Premešamo in malo še pokuhamo in že je pripravljena za na mizo.

Meni se zgodi, da mi je tako pripravljena špinača čisto dovolj za samostojen obrok. Za ostale (in kdaj pa kdaj tudi zame) pa zraven postrežem še  pire krompir  in za »mesojedce« tudi pleskavico ali kuhano hrenovko. K špinači in pireju se odlično prilegajo tudi jajca, pečena na »oko«. Pečeno jajce damo kar že na krožnik nadevamo špinačo. Otroci vam bodo hvaležni.

A že gremo jest? Jaz bi že… Pa DOBER TEK!